Antifouling

Minilo je že dve leti, odkar je bila jadrnica Timy deležna intenzivne nege. Odločitev je padla in sem sklenil, da je čas za novo zaščito podvodnega dela trupa. Po predhodnem telefonskem klicu in elektronskih sporočilih, smo se dogovorili, da jadrnico dvignemo takoj v soboto zjutraj. Iz matične luke sem izplul v poznih popoldanskih urah. Dvig svoje jadrnice Timy sem načrtoval in zato tudi preko oglasov našel drug ladijski vijak, katerega sem želel zamenjati. Sedaj sem imel na plovilu fiksnega tri krakega. Ta vijak je bil zelo slabo odziven pri vzvratni vožnji, prav tako pa so fiksni vijaki slabši glede jadralskih lastnosti saj med jadranjem zaustavljajo plovilo, zato to med jadranjem reguliramo s tem, da damo v prosti tek in ko se jadrnica premika, se hkrati vrti tudi vijak. Tokrat sem za dvig plovila izbral marino Punat na otoku Krk. V večernih urah sem se privezal na privez pri dvigalih in tam prenočil. Ob osmi uri zjutraj je že postajalo hrupno. Delavci so že bili na svojih položajih in usposobili vse stroje, ki jih potrebujejo za dvigovanje in spuščanje plovil. Jadrnico sem zapeljal v dok, nad njo se je pojavil velik žerjav na kolesih, in pod njo namestil trakove. Ti morajo biti na delu trupa, kjer je to označeno. Dvigalo lahko dvigne do 100 ton teže, kar pri moji jadrnici ne predstavlja nobene težave, saj tehta približno 7 ton. En trak je šel skozi prvi del jadrnice pred kobilico, drugi pa skozi zadnji del za kobilico. Zaposleni res pazijo na oznake za dvig oziroma kje gre gred z vijakom iz trupa. Paziti je potrebno, da ne bi bil trak naslonjen na gred, ker bi jo s tem zagotovo zvil in uničil. Posledično pa tudi trup in še kaj. Ko je vse pravilno nameščeno operater začne z dvigom iz vode. Ko je celotna jadrnica dvignjena nad nivo kopnega, zapelje dvigalo nekoliko naprej in visi. Podvodni del jadrnice operejo z visokotlačno napravo, ki brizga vodo in s tem odstrani umazanijo, alge, školjke in podobne reči, ki se prirastejo na trup. Nato z posebnim vozičkom pripeljejo podstavek pod jadrnico in jo spustijo tako da je trdna. S kobilico je rahlo naslonjena na tla, prav tako pa ima na vsaki strani po dva podstavka, ki se prilagajata trupu. Stojalo zopet dvignejo in skupaj z jadrnico odpeljejo do mesta, kjer bo naslednje dva dni na suhem vezu. Nato je bilo potrebno čakati, da se trup posuši. Medtem sem pripravil orodje in vse potrebno za popravilo. Ker se na trupu ni zaraslo veliko alg, je trup skoraj čist takoj po pranju z vodnim pritiskom. Najprej odstranim z kovinskih delov cink protektorje, katere je korozija nekoliko načela. Ker je na kobilici po določenih mestih odstopila zaščita, je potrebno vse skupaj odstraniti in ponovno urediti. Z brusilnim strojem zbrusim celotno odvečno zaščito iz kobilice, ki je iz jekla, tako da ostane samo svetleče jeklo na katerega bom nanesel nekaj slojev primer barve. Pred nanašanjem barve, najprej na novo namestim nove cink protektorje, to pa zato, da sta cink in kovina v kontaktu. Kobilico dobro razmastim, zmešam dve komponenti barve skupaj in z valjčkom nanesem po celotni kobilici. Po 3 urah zopet nov sloj in pustim, da se dobro prime in posuši. Med tem se lotim snetja ladijskega vijaka. Vijak je preko konusnega dela in zatiča nameščen na koncu gredi. Namestim snemalec za snemanje ležajev, s ključem obremenim in potem s kladivom in mehkejšo kovino udarjam ob gredi po vijaku. Po nekaj udarcih vijak popusti, in z lahkoto ga snamem.

Ker nisem zadovoljen s trenutnim vijakom, sem se dogovoril, da dobim na preizkus drug vijak. Lopatice tega vijaka se same prilagajajo vrtenju in med jadranjem ne ustvarjajo upora. Vijak ima samo dva kraka, vendar nekoliko večja. Dosedanji vijak je imel oznako 18 x 10, kar pomeni da so to dimenzije v palcih, in pomenijo 18 premer lopatice in oznaka 10 korak vijaka. Korak vijaka pomeni, koliko poti opravi v enem obratu. Novi vijak, ki sem ga namestil na gred ima oznako 21 x 13, kar pomeni in upam, da bo vijak nekoliko bolj odziven na motor pri manevriranju in pri nižjih vrtljajih bo hitrost plutja večja. Ker imam pred sabo še dober del sobote in pa celo nedeljo, pride na vrsto še čiščenje in poliranje bokov. Prav tako spustim iz premca jadrnice sidro in vso verigo dolgo 50 m. Verigo zložim kot harmoniko na 5 m dolge segmente. Namestim tudi gumijaste oznake v posamezne členke. Te barvne oznake mi bodo v pomoč pri sidranju, saj bom vedel koliko verige sem že spustil v morje in tako bolj varno sidral.

Naslednje jutro takoj nadaljujem z nanosom prvega sloja antivegetativne zaščite. Uporabljam barvo proizvajalca International z oznako Micron 350 črne barve, katero sem že pozimi kupil v Nemčiji po 2,5 l v konzervi, kar je zadostovalo za en premaz. Pred nanosom sem z zaščitnim trakom označil tudi vodno linijo. Pred nanosom drugega sloja barve je bilo potrebno počakati kar nekaj ur. Časa je bilo dovolj, saj mi bodo jadrnico spustili v morje šele v ponedeljek zjutraj. Sledil je še drugi sloj barve, in potem je bila jadrnica počasi pripravljena, da zopet zapluje po morju. Naslednje jutro sem odšel v recepcijo, kjer sem poravnal račun. Za eno operacijo dviga ali spusta sem odštel 200€, pranje podvodnega dela 53€ in pa podstavek 40€ na dan, skupaj torej 533€. Ob 10 uri sem prišel na vrsto in končno je Timy zaplaval v morju. Odprl sem ventile za hlajenje in vžgal motor. Napočil je trenutek resnice, na katerega sem čakal cel vikend, ali bo z novim propelerjem kaj bolje ali ne. Takoj sem moral speljati vzvratno, in že po nekaj sekundah sem začutil kako pridobiva z lahkoto na hitrosti, kar z prejšnjim vijakom ni bilo mogoče doseči tako z lahkoto. Ves zadovoljen sem potem zaplul iz zaliva. Ugotovil sem, da jadrnica pluje isto hitro kot prej s skoraj 500 obrati manj, z upoštevanjem kakšno hitrost in obrate sem imel 2 leti nazaj, ko sem jo tudi očistil. Upam, da bo jadrnica ostala zopet tako čista naslednje dve leti, in da se bo vijak dobro obnesel tudi v nadaljnjih miljah.