sailing%20timy%20logo7(3)_edited.png
Search
  • Peter

Jadranje Grčija - 2. del

Petek, 3.5.2019, 5.00

Kalimera! Zasidral v zavetju prvega grškega otoka Othonoi, in si nekoliko odpočil. Potovanje po Grčiji se začenja, katerega se močno veselim. Kot pravimo pomorci, ugoden veter in mirno morje :)


10.00

Dvignil sidro in dobesedno oddrvel z 25 vozli vetra proti otoku Krf, seveda brez spremstva delfinov tudi tokrat ni šlo. Prispel do prvega večjega otoka Krf in zasidral nekoliko zahodno od mesta Sidari, kjer me je pričakala turkizna voda, z pečinami v ozadju. Človek se z lahkoto zaljubi v take okoliščine. Kmalu mi vreme pokaže zobe in že se veter obrne in začne se valoviti. Presidram za rt na drugo stran in uživam v prekrasnem morju, ki pa je žal še vedno prehladno za moje kopanje, namreč voda ima nekaj več kot 17 stopinj. Glede na vremensko napoved, ki sledi, se odločim in plujem v zavetju po notranji strani otoka, proti marini Gouvia, kjer bom opravil vstopne formalnosti.



20.30

Naj povem, da sem sedaj že v drugem časovnem pasu, zato je za eno uro razlike. Priplujem do marine Gouvia, kjer me pričaka nekdo iz marine, in mi pove, da naj naredim prijavo 3 NM južno v glavnem pristanišču v Krfu. Tako se moja pot nadaljuje do pristanišča, kjer mi v večernih urah popestri razsvetljena 250m dolga križarka, in pogled je res fantastičen. Pri vstopu mi policist pokaže kje se naj privežem. Ko želim opraviti prijavo, mi pove da potrebujem DEKPO in da to ni mogoče, da bom moral počakati do ponedeljka, ko so uradne ure, ker za vikend ne delajo. Ker je moje jadranje sorazmerno časovno kratko, mi niti na misel ne pade, da bi čakal toliko časa, zato se odločim da bom prijavo naredil kar na Kefaloniji, kar mi uradnik tudi potrdi. Zapustim carinsko območje in se privežem nekoliko naprej v stari mestni luki. Čas je za sprehod po mestu. Na presenečenje so ulice polne ljudi, mesto je lepo, vendar zgleda da komunalne službe nimajo, saj je na vseh koncih precej smeti. Naredim nekaj fotografij, nekaj korakov in čas je na zaslužen počitek.



Sobota, 4.5.2019

Zjutraj izplujem, si z morske strani ogledam še staro obzidje in se podam naprej ob otoku. Ker je blizu tudi letališče, me ves čas, obletavajo veliki avioni, ki so prava atrakcija, ko te velike gmote pločevine letijo nad mojim jambor, in zgleda, da se bo vsak čas kateri zaletel vanj :). Zopet je na sporedu močan veter pa seveda ne manjka niti nevihta z močnih dežjem, ki se izkaže da je to bolj pesek kot sam dež, tako da imam jadrnico in jadra že čisto rumene. Veter se okrepi in merilec vetra pokaže max. 42 vozlov. Že z tako skrajšanimi jadri, se odločim, da zaključim jadranje v zavetju in si raje še nekoliko odpočijem. Sidram pred »AlykEs«, kjer je dovolj plitvo in sidro dobro drži. Rahel dež pa je primeren za počitek.


Nedelja, 5.5.2019

Tudi zjutraj ni zgodba še nič drugačna, močan dež in veter krojita usodo mojega jadranja, zato na sidru počakam še celo dopoldne.



13.00

Počasi je jasnina in sonce spodrinilo temne oblake na celino, in čas je da nadaljujem svojo zgodbo po Grčiji. S prijetnim vetrom z dobrimi 10 vozli v pol krmo, lepo jadram proti otoku Paxos.


16.00

Otok Paxos. To je čudovit zelen otok, ki leži med Krfom in Lefkado. Vplujem v prvi možen zaliv, ki se imenuje Lakka, pospravim jadra, in spet se mi zasvetijo oči, ko zagledam to turkizno barvo morja. Globina v zalivu znaša nekje med 2 in 5 m s peščenim dnom, dobrim zavetjem in prečudovitim pogledom. Voda meri tukaj 16.8 stopinje.



18.00

Na koncu tega majhnega otoka Paxos je tudi uvala Mongonissi, kjer bo moje prenočišče. Sidram in se vežem z krmo na obalo. Čas je za pomemben sprehod, kajti potrebno je poskrbeti tudi za svoje telo, da preveč ne zastaneš na nekaj kvadratnih metrih ure in ure jadranja. Sprehodim se na drugo stran otoka, ker so visoke pečine v njih pa udarjajo visoki valovi iz odprtega morja. Ko se val zaleti v te mogočne pečine, zagrmi kot bi preletel čisto nizko avion ali pa da bi močno zagrmelo, in val se raztrešči na vse strani, polno je morske pene. Lepo je občudovati ta naravni pojav, hkrati pa vidiš in občutiš kakšno moč ima morje, neverjeten občutek.

V družbi katamarana in jadrnice pod angleško zastavo prenočimo v varnem zatočišču, saj je zaščiteno z vseh strani, globina okoli 5 m z peščenim dnom in ponekod tudi z morsko travo.



Ponedeljek, 6.5.2019, 7.30

Mirno morje in sonce, ki vzhaja je nekaj najlepšega poleg sončnih zahodov. Kmalu mine veselje, na nebu se še zbirajo temni oblaki, odločim se da na hitro naredim nekaj posnetkov iz zraka, dokler je še vreme stabilno. Ne dolgo zatem, tik preden bi rad izplul, močno zagrmi in za hribom prihrumijo vse temnejši oblaki. Prve kaplje zmočijo jadrnico, in odločim se, da moj odhod še nekoliko počaka. Ko se nevihta pomakne naprej, v rahlem dežju izplujem. Dvignem jadra in že sem na poti mimo Antipaxosa. To je majhen otok z nekaj hišami, z nekaj prečudovitimi plažami in zelo zelen. Sicer so vsi otoki, ki sem jih videl do sedaj zelo poraščeni. Pred sabo imam odprto morje, valovi so sorazmerno veliki, vetra zelo malo zgolj 5 vozlov. Po napovedi bi ga moralo biti nekje do 25 vozlov, zato si nekoliko pomagam z motorjem, prav tako zaradi polnjenja akumulatorjev. Sicer z električno energijo nimam težav, saj imam 5 servisnih akumulatorjev z nekje 450AH energije in enega motornega 100 Ah. Na krovu jadrnice pa še solarni panel 100W, vendar od viška energije ne boli glava J. Na plovilu je tudi kar nekaj potrošnikov kot so hladilnik, avtopilot, sidrno vitlo, razni inštrumenti kot so VHF postaja, globinomer, razne črpalke, pozimi grelec zraka Eberspacher, LCD TV, radio, električni WC, luči, navigacijske luči,… in ko vse skupaj sešteješ, je to kar nekaj potrošne energije.


11.00

Po dobre pol ure zibanja v visokih valovih z minimalnim vetrom se počasi okrepi na 15-20 vozlov in Timy pospeši mimo Lefkade proti otoku Kefalonija. Hitrost ne pade pod 7 vozlov zato je plovba res hitra skozi valove. Do obrobja otoka loči 50 NM. Vse huje postaja, tako valovi kot veter. Na trenutke se Timy kar trese ko drsi po valu navzdol, takrat se propeler namreč močno in hitro vrti, saj imam v prostem teku, da se lahko vrti in s tem ne zavira jadrnice, to pa zato ker nima Timy sklopljivega propelerja. Hitrost na trenutke naraste na preko 9 vozlov, čez čas je potrebno skrajšati jadra in skupaj z močnim vetrom drvi naprej. Valovi so sedaj že precej veliki, težko ocenim višino v metrih. Za lažje predstavljanje, ko sem na dnu vala izgine obzorje in visok otok, ki ga opazujem. Valovi so dolgi zato kaj hujšega ni razen to, da želodec počasi že kar trpi. Ko Timy spolzi po valu navzdol se morje močno peni in izpodriv vode pod trupom je precejšen. Odštevam milje do prvega rta Kefalonije, ki mi bo nudil težko pričakovano zavetje. Tudi avtopilot, ki je zadnjih 550 NM sigurno krmaril, je na trenutke težko dohajal smer plovbe, zato sem mu priskočil na pomoč.



247 views0 comments

©2021 by Sailing Timy